ENO DEVO LE BOM LJUBIL

Eno dévo le bom ljubil,
Eni vedno zvest ostal,
Druge níkdar ne bom snubil,
Níkdar drugi srca dal.

Lépše ni v okrógu zêmlje,
Mila, ljuba je takó,
Da jo zlati zor objémlje,
Da smehljâ se ji nebó.

Čistost béla jo odéva
In zvestôba pás je njen
Blágo srčece ogréva
Ji ljubêzni svét plamén.

Njó le bom ves čas življênja
Ljubil iz srcá globin:
Ljuba môja je – Slovênja,
Jaz pa Slave zvést sem sin!